Soba 102

siv pločnik bom za tvoj korak
ko dol na mesto pade mrak
tvoja grda bom razvada
kot pred spanjem čokolada

dež naj pada
sam da ti maš mene rada
dež naj pada
zdaj sva nora zdaj sva mlada
dež naj pada
sam da ti maš mene rada
dež naj pada

od ljubljane do bohinja
od maribora do veleja
od lendave do portoroža
od metlike pa do kranja
od sežane vse do ptuja
od gorice pa do celja
od idrije do novga mesta
škofja loka do strunjana

ne vprašaj kaj sem pokadil
ne vprašaj če preveč sem spil
srečen sem a ne priznam
takega se ne poznam
 

v sobi 102
to noč je ukradel moje zlomljeno srce
v sobi 102
pisal je na mojo kožo ranjeno ime

kri kot vino pil
mesec bil je kriv
delala sva vse
vse kar se ne sme

ona kriva je
da ne rabim sanj
vse v meni vre
ko pogleda me

hotel soba 102
vse kar se ne sme
midva pot do neba
noro zaljubljena

v sobi 102
z ledom me je grel in z ognjem spet me je hladil
v sobi 102
ljubil je sovražil kot hudič in bog je bil

kri kot vino pil
mesec bil je kriv
delala sva vse
vse kar se ne sme

ona kriva je
da ne rabim sanj
vse v meni vre
ko pogleda me

če sem kdaj potiho molil
veš da nisem veroval
tvoje solze so krstile me
in takrat sem se spoznal

da si z njim mi je žal
če te ljubi mi je prav
o kako bila sva srečna
o kako bila sva večna

ko je dež se spomnim nate
in potiho molim zate
nisi moja nisi moja
pada dež pada dež
nisi moja nisi moja
ko je dež se spomnim nate

praviš da v tvojih sanjah
ni prostora za oba
tvoja jadra zdaj so polna
le v spominih sva midva

pozabila boš obljube
tiste male zaobljube
jaz jih hranil bom v sebi
in nekoč podaril tebi
 

Ti si tak zaklad
In jaz imam te rad
ko sem s tabo zima
Diši mi kot pomlad

Kot počasen metek
Zadela si me ti
vem da bil je petek
In bil je trinajsti

Svet je premajhen za naju dva
Zaljubljena do konca
Skupaj pod stropom vesolja sva
Zaljubljena do konca

Ni bilo besede
O meni dobre vem
Ne jaz nisem angel
Jaz sem prej problem

Kaj v meni vidiš
Ve samo nebo
Praviš da si srečna
Da ti je lepo
 

rad bi te spoznal,
kdaj te sreča boža
kdaj te žalost lomi
rad bi te spoznal
ko ti tihe sanje
prepodijo dvomi

rad bi da odpreš
zame se kot morje
ker vem globoka si
brez konca kot vesolje

tvoja druga stran
skrita pred vsemi
tvoja druga stran
kot zaklad v temi

zame lepa si
ker za tem obrazom
čutim vso milino
zame lepa si
ko po prstih hodiš
brez strahu gres mimo

zadnjo noč mirno bom zaspal
kar sem imel sem tebi dal
prazna je duša le telo
tebi na žalost ni hudo

če še enkrat greš
če še enkrat greš
ena kaplja ni dovolj
da stopi v morju sol
če še enkrat če še enkrat greš

suha je zemlja ne rodi
barve z neba oprala si
on je kot veter naj odnese te
moja ljubezen naj umre

če še enkrat greš
če še enkrat greš
ena kaplja ni dovolj
da stopi v morju sol
če še enkrat če še enkrat greš

vetrovi s severa
barve bisera
in črna vrtnica
ki raste do neba

med nama reka zdaj
je kot ocean
zajela si me z dna
in spustila me dol na trda tla
in šla

zima bo spet
pravi mi starec siv in bled
brez besed
čaka ker rad bi bil objet spet objet

vetrovi s severa
barve bisera
to jutro leto je
odkar si šla

vsak dan razbijam led
lažem in igram
o tebi pravijo
jaz pa delam se da te ne poznam
zaman

tvoji so koraki
Na velika vrata
tvoji sexi čevlji
Ne poznajo blata

nosijo po rokah
Tvoje drage zelje
Nudijo nebesa
Kupijo veselje

A boš kdaj moja
Za en sam poljub v vetru
A boš kdaj moja
Ujemi ga bom v letu

Vse ni beli kruh/dol na jug oblake
in včasih paše skorja/bo poslala burja
S sendviči v vrečki
Šla bova do morja

meni bo lepo
Nad nama le nebo
Spet boš sama svoja
Mogoče malo moja

jutro nedelja
soba za dva
spi lepotica spi
tujca sva si

sam pil bom kavo
da ne bi lagal
v meni ni želje
da bi te spoznal

sam sebi dovolj
prazne laži cirkus in show
sam sebi dovolj
lepa brez kril pojdi domov

party vip loža
petek zvečer
vsi paparazzi
v zraku nemir

vsak bil bi zvezda
vsaj pet minut
objemi me za sliko
da plačan bo tvoj trud

sam sebi dovolj
prazne laži cirkus in show
sam sebi dovolj
lepa brez kril pojdi domov

nekje drugje dobri ljudje živijo
nekje drugje najlepše rože dišijo

Indija v zraku
Tople sveče so v mraku
Čutim veter tvoje kože
Boža me po vratu

Noro ko te gledam
Kurba in devica
Včasih si kot laž
Včasih kot resnica

Na postelji je svila
Od užitka se potiva
Dleč spodaj so oblaki
Čutim da letiva

Globoko grem v tebe
Od užitka me zazebe
Malo me je strah
Ker bojim se sebe

Lepa zame ti boš lepa
Ko sveče(ognji)dogorijo
Zame ti boš lepa
Ko oči zaspijo
Se angeli zbudijo

Indija v zraku
Tople sveče so v mraku
Čutim veter tvoje sape
Boža me po vratu

Rad bi da verjameš
Da bom hranil tvoje sanje
Da bom tvoj vojak
Da bom padel zanje

Bral te bom počasi
Čuval vsako bom besedo
Ni me strah če bom spoznal
Svojo lastno bedo

Bodi zame tu
Bodi zame čista
In ko bova stara
Ti boš zame ista

bela kot sol
tvoj poljub odpre mi staro rano
ki ni mi dovolila da bi ljubil

bela kot sol
sprala z nje boš strah
da vse lepo na koncu bi izgubil

bela kot sneg
stopi se na zemlji ki je spala
le enkrat zacveti najlepša roža
stopi se da njej boš vodo dala

bela kot roža
ki na mojem grobu bo dišala
ko bo tujec zlate črke bral
čisto tiho mu bo šepetala
on ni mrtev on je ljubil

bela kot sol
bela kot sneg
bela kot roža
bela